V opusu Mihe Remca je kmalu nadvladala zvrst znanstvene fantastike – avtor se ji dokončno zapiše v začetku sedemdesetih let z romanom Votlina (ta še danes velja za enega neprekosljivih vrhov slovenske ZF tako po izvirnosti in kompleksnosti zgradbe kot tudi posebni literarni obdelavi). Remec je leta 2004 zaključil tretji del svoje velike sage – roman z naslovom Iks. Planet Iks je prispodoba Nemeze, antične boginje usode in pravične kazni; ta v junaku Noetu prebuja podzavestno vedenje o pradavnem soimenjaku, ki je preživel vesoljni potop. Remec se z Iksom vrača h globinskim koreninam človeka, k davnim mitom o kralju Iksionu, pa tudi k samemu sebi.
E. V.